AMINIKISLINE

Ko zaužijemo beljakovino (protein), se ta razgradi na aminokisline. Aminokisline so gradbeni bloki beljakovin. Aminokisline najdemo v bogatih virih beljakovin kot so meso, ribe, mlečni izdelki in zelenjava.

Aminokisline so nujno potrebne v človeškem telesu. Ker so pomembne pri gradnji, razvoju in regeneraciji mišične mase, so nujne na jedilniku intenzivnih športnikov (bodybuilderjev). Potrebujejo jih tudi vegetarijanci, ljudje z alergijami in ljudje pod stresom. Aminokisline so pomembne za proizvodnjo vseh telesnih encimov in igrajo glavno vlogo v normaliziranju počutja, koncentracije, agresije, pozornosti, spanja in spolne sle. Aminokisline so pomemben dejavnik v telesu pri ohranjanju uravnotežene prehrane. Težave s prebavo hrane so lahko povezane s pomanjkanjem encimov (katerih gradniki so aminokisline). To lahko vodi k slabemu izkoristku hrane, ker telo ne more v celoti prebaviti hrane.

Poleg gradnje celic ter regeneracije tkiv imajo vlogo tudi kot protitelesa, ki se borijo proti bakterijam in virusom. Po telesu transportirajo kisik in sodelujejo pri mišični aktivnosti.

Beljakovine med prebavo razpadejo na 22 znanih aminokislin. Osem od teh 22-ih je esencialnih (telo jih ne more samo proizvajati), ostale pa so neesencialne, katere telo proizvaja, ob pravi prehrani.

 

ESENCIALNE AMINOKISLINE

Triptofan
Naravni relaksant, ki pomaga pri nespečnosti tako, da spodbuja spanec. Zmanjšuje tudi napetost in depresijo. V imunskem sistemu, preprečuje možnost arterijskih in srčnih nepravilnosti, kot zdravilo pa se uporablja proti migreni. Sodeluje z Lizinom pri zmanjševanju holesterola.

Lizin
Zagotavlja zadostno absorpcijo kalcija in pomaga pri nastajanju kolagena (kolagen gradi kostni hrustanec in vezno tkivo), prav tako pa sodeluje pri nastajanju protiteles, hormonov in encimov. Lizin pomaga tudi pri odpravljanju herpesa tako, da izboljšuje nivo hranil, ki preprečujejo razvoj in nastanek virusov. Pomanjkanje se lahko kaže kot: utrujenost, slaba koncentracija, razdraženost, krvave oči, zaviranje rasti, izguba las, slabokrvnost ter reproduktivne probleme.

Metionin
Zagotavlja dovolj zalog žvepla, ki preprečuje izgubo las, težav s kožo ter nohti. Regulira nastanek amoniaka in ustvarja urin brez amoniaka, kar preprečuje težave pri izločanju blata in urina. Ugodno vpliva na rast las. Pomaga tudi pri nižanju holesterola tako, da vzpodbuja proizvodnjo Lecitina v jetrih, kjer tudi znižuje maščobe in ščiti ledvice.

Fenilalain
Uporabljajo ga možgani za proizvodnjo Norepinefrina, kemikalije, ki prenaša signale med živčnimi celicami in možgani. Pomaga pri splošni pozornosti in budnosti človeka, zmanjšuje tudi bolečine ob ekstremni lakoti. Deluje proti depresiji in pomaga izboljšati spomin.

Treonin
Je pomemben sestavni del pri kolagenu (glej Lizin), elastanu ter pri skleninskih proteinih. Preprečuje nalaganje maščobe v jetrih, sodeluje pri izboljšavi metabolizma, ter uravnava prebavni in črevesni trakt.

Valin (BCAA)
Izboljšuje mišično koordinacijo, mentalne funkcije in umirja emocije.

Levcin in Izolevcin (BCAA)
Vplivata na sestavine v telesu, ki tvorijo esencialne biokemične komponente v telesu. Nekatere od teh se uporabljajo kot sredstva za energijo ali pri tvorbi le-te, druge spet stimulirajo zgornje možgane in pomagajo pri splošni budnosti.

 

NEESENCIALNE AMINOKISLINE

Arginin
Pomaga pri krepitvi imunskega sistema ob reakcijah na bakterije, viruse in rakave celice. Sodeluje pri procesu zdravljenja ran, regeneracije jeter in vzpodbuja izločanje rastnega hormona. Igra glavno vlogo pri optimalni rasti mišic in regeneraciji tkiva.

Tirozin
Izboljšuje spomin, vzpodbuja mentalno budnost, sodeluje pri transportu živčnih impulzov v možgane in pomaga pri odpravljanju depresije. Sodeluje pri normalnem funkcioniranju nadledvične žleze, ščitnice in hipofize.

Glicin
Pomaga pri izločanju kisika za energijo pri nastanku celic. Prav tako je pomemben pri nastajanju hormonov odgovornih za razvit, močan imunski sistem.

Serin
Je vir za shrambo glukoze v jetrih in mišicah. Z ustvarjanjem protiteles krepi imunski sistem. Sintetizira zaščitni ovoj okoli živčnih vlaken proti maščobnim kislinam.

Glutaminska kislina
V telesu se uporablja kot "hrana za možgane", ker izboljšuje mentalne zmožnosti človeka. Sodeluje pri zdravljenju razjed, odpravlja splošno utrujenost, kontrolira alkoholizem, shizofrenijo in željo po sladkorju.

Asparična kislina
Odpravlja utrujenost in zvišuje vzdržljivost. Sodeluje pri izločanju škodljivega amoniaka iz telesa. Ko amoniak vstopi v krvni obtok deluje kot zelo toksična substanca, ki je lahko zelo škodljiva za celoten živčni sistem.

Taurin
Pomaga pri stabiliziranju celičnih membran, kar je zelo pomembno pri kontroliranju epileptičnih napadov. Taurin in žveplo sta pomembna dejavnika pri procesu staranja tako, da kontrolirata mnoge biokemične spremembe, ki ob tem nastajajo. Pomaga tudi pri odpravljanju prostih radikalov.

Cistin
Je močna pomoč telesu pri varovanju pred radiacijo in onesnaženjem, ker deluje kot antioksidant. Lahko pripomore k zaviranju procesa staranja, odpravlja proste radikale in nevtralizira telesne strupe. Pomaga pri sintezi beljakovin in celičnih spremembah. Ugodno vpliva na zdravljenje opeklin in operacijskih posegov. Cistin predstavlja 10-14% zgradbe las in kože.

Histidin
Uporabljali so ga za zdravljenje artritisa, alergij, razjed in slabokrvnosti. Pomanjkanje lahko povzroči slabše sposobnosti sluha. Najdemo ga lahko v hemoglobinu.

Prolin
Vzdržuje in krepi srčno mišico in je izredno pomemben za pravilno delovanje sklepov in kit.

Alanin
S proizvajanjem protiteles krepi imunski sistem. Je pomemben vir energije za mišično tkivo, možgane in centralni živčni sistem. Pomaga pri prebavljanju sladkorjev in organskih kislin.

 

KREATIN MONOHIDRAT

Kaj je kreatin?
Kreatin je sestavni del našega telesa in je sestavljen iz treh aminokislin arginina, glicina in metionina. V človeškem telesu ga je, kar 95 % v skeletnih mišicah, kjer zagotavlja energijo predvsem pri hitrih in eksplozivnih gibih.
Človek kreatin dobi iz hrane. Če ga v hrani ni dovolj, kar je značilno predvsem za vegetarijansko prehrano, ga človeško telo sintetizira samo v jetrih in ledvicah iz aminokislin arginina, glicina in metionina.

Ker je večina kreatina v skeletnih mišicah, je odvisno od posameznika (od njegove mišične mase), koliko kreatina ima v telesu. Povprečna 70 kg težka oseba moškega spola, naj bi imela v določenem trenutku v svojem telesu okoli 120 gramov kreatina. Seveda se ta številka močno poveča pri osebah, ki imajo večjo količino mišične mase.

Pri ljudeh, ki imajo več mišične mase pa je večja tudi dnevna poraba samega kreatina, kar za povprečnega človeka, ki se ne ukvarja s športom, znaša okoli 2g na dan. Športnikova poraba kreatina, pa je odvisna od vrste športne aktivnosti, intenzivnosti treninga in količine mišične mase.

Kako nam kreatin pomaga?

a)Povečanje volumna mišičnih celic:
Večja količina kreatina v mišičnih celicah pomeni tudi večjo količino vode. Tako je mišica na pogled bolj polna in zato tudi večja. Večja količina vode v celici pa spodbudi mišične celice k rasti. Večjo polnost opazimo že po nekaj dneh jemanja večjih količin kreatina.

b)Kreatin, kot skladišče energije:
V mišičnih celicah se kreatin nahaja v dveh oblikah: kot prosti kreatin in kot kreatin fosfat.
Da lahko pride do mišične kontrakcije je potrebna energija. V prvih nekaj sekundah za to služi ATP (adenozin trifosfat), vendar je v mišicah prisotno le za okoli 10 sekund ATP, ko se ta količina porabi ga mora telo na novo proizvesti. Tukaj pride na vrsto kreatin fosfat, ki je trenutno na razpolago, saj s pomočjo dela te molekule pride do obnovitve ATP.
Dolžina tega vira pa je odvisna od količine prisotnega kreatin fosfata.

Večja bo njegova količina kasneje bo telo prešlo na naslednji vir energije, to je pridobivanje energije s pomočjo procesa ki ga imenujemo glikoliza in katerega stranski produkt je mlečna kislina. Tvorjenje mlečne kisline pa je razlog za bolečine v mišici, ki jo občutimo med izvajanjem vaj in ponavadi zaradi nje vajo tudi prekinemo.

c)Pospešena sinteza beljakovin:
Kreatin pospešuje sintezo mišičnih beljakovin aktina in miozina. Če se poveča količina teh beljakovin se poveča tudi sposobnost mišice, za opravljanje fizičnih del.

 

L-GLUTAMIN

Kaj je in kje ga lahko najdemo?
V naravi ga najdemo v stročnicah, mesu, ribah, perutnini, mlečnih izdelkih. Obstaja pa tudi kot dodatek k prehrani v prahu ali kapsulah.

Vloga L-Glutamina:
Prisoten je po celotnem telesu. Največ se ga porabi v črevesju in predvsem imunskem sistemu, da vzdržuje optimalno ravnovesje. Predstavlja 60% aminokislin, ki se nahajajo v skeletnih mišicah. Ima pomembno vlogo pri metabolizmu proteinov, zato je eden bolj pomembnih dodatkov za vse bodybuilderje. Ko ga zaužijemo, se razširi po celem telesu in pripomore k zaviranju razpada mišičnih vlaken. Ko pride v mišične celice tam tudi ostane, saj ga druga tkiva ne porabljajo iz mišic. Raziskave so pokazale, da se nivo L-Glutamina po napornem treningu zmanjša za 50%. Ker ga telo uporablja kot celično gorivo za imunski sistem, lahko minimalizira razpad mišičnih vlaken in izboljša metabolizem beljakovin.
L-Glutaminova vloga kot sredstvo, ki povečuje celični volumen je bila tudi že večkrat dokazana. L-Glutamin stimulira izločanje rastnega hormona tudi do 400%, z že samo 2g L-Glutamina.

Kdo potrebuje L-Glutamin?
Potrebujejo ga bodybuilderji in ljudje, ki so bili pod stresom ali doživljajo travmo (npr. opekline, operativni posegi, žrtve nalezljivih bolezni).
Ker bodybuilderji med svojimi treningi porabijo veliko L-Glutamina so bolj dovzetni za razne bolezni, saj se naš imunski sistem zelo zanese na to aminokislino. Pomanjkanje L-Glutamina lahko povzroči izgubo mišične mase in padec odpornosti telesa (večja verjetnost,da zbolite). Do katabolizma oz. razpada mišičnih celic pride, ko telo iz mišic odvzame L-Glutamin, da bi ga porabilo drugje, kot transport nitrogena za vzdrževanje imunskega sistema. L-Glutamin je zelo pomemben pri vzdrževanju mišične mase in preprečevanju kataboličnih procesov.

Koliko naj bi ga jemali?
Bodybuilderji naj bi jemali vsaj 10 g L-Glutamina na dan, odvisno od telesne teže. Najbolje takoj po treningu in pred spanjem.